Priznani francoski režiser François Ozon je posnel filmsko adaptacijo enega najvplivnejših romanov francoske književnosti, Tujec (L'Étranger), ki ga je leta 1942 napisal Albert Camus. Ozon se je s tem projektom lotil tveganega podviga, saj delo velja za steber eksistencialistične literature, vendar prve kritike kažejo, da mu je uspelo kompleksno zgodbo o odtujenosti in absurdnosti človeškega bivanja uspešno prenesti v vizualni medij. Film, ki prihaja v kinematografe, ohranja ključne elemente izvirnika, hkrati pa odseva režiserjev prepoznaven slogovni pristop k obravnavi človeške psihe. Zgodba spremlja protagonista Meursaulta, čigar brezbrižnost do družbenih norm in lastnih dejanj vodi do tragičnega umora na alžirski obali. Filmski kritiki poudarjajo, da se Ozonova interpretacija ne izogiba filozofskim vprašanjem o smislu življenja, ki so Camusu prinesla Nobelovo nagrado za književnost. Adaptacija velja za pomemben kulturni dogodek v francoskem in evropskem filmskem prostoru, saj ponovno odpira razpravo o brezčasnosti Camusovih idej v sodobnem času.

Evropski kinematografi so novo leto 2025 otvorili s premierami več težko pričakovanih filmskih naslovov, med katerimi izstopajo predvsem predelave literarnih klasik. Osrednjo pozornost filmske kritike in javnosti je pritegnila nova adaptacija slovitega romana Alberta Camusa z naslovom Tujec (Der Fremde), ki jo je režiral uveljavljeni francoski ustvarjalec François Ozon. Režiser se v svojem najnovejšem delu posveča eksistencialističnim vprašanjem, ki jih je Camus izvorno zastavil v svojem ključnem delu iz leta 1942. Poleg Ozonovega dela so se na velikih platnih premierno predstavili še dokumentarni film Sveto meso (Holy Meat) ter drama Srečno pot – do sem in še dlje (Bon Voyage - Bis hierher und noch weiter). Izbor filmskih novosti za začetek januarja nakazuje trend vračanja h klasičnim literarnim predlogam in družbeno angažiranim temam v evropski produkciji. Filmski distributerji s temi naslovi ciljajo predvsem na zahtevnejše občinstvo, ki v času praznikov išče umetniško globino namesto zgolj lahkotne zabave.

François Ozon je posnel filmsko priredbo romana "Tujec" Alberta Camusa, kjer introvertiranega moškega čaka usmrtitev zaradi umora. Režiser se je trudil biti zvest izvirniku in ga hkrati modernizirati, vendar je po mnenju nekaterih adaptacijo preobremenil z sporočilom.

Francoski mediji poročajo o filmskih priporočilih za teden. Le Figaro izpostavlja film o neuspelem pesniku, ki je postal profesor, adaptacijo romana Alberta Camusa in komedijo z Orelsanom, ki jo je navdihnila japonska pop kultura. Liberation.fr pa izpostavlja film 'Un poète' režiserja Simóna Mesa Sotoja, ki pripoveduje o srečanju depresivnega profesorja in nadarjene najstnice, ki piše poezijo.

Francoski režiser François Ozon je posnel novo filmsko adaptacijo romana "Tujec" Alberta Camusa. Film, ki je posnet v črno-beli tehniki, prikazuje zgodbo Meursaulta v sodobnem kontekstu. Ozon poudarja, da je ostal zvest knjigi, vendar jo gleda z vidika leta 2025. Kritiki ocenjujejo, da je film drzna in sodobna interpretacija literarne klasike, ki sproža vprašanja o narativnih odločitvah in gledalca pusti pretresenega.

Francisco Cerdà Arroyo (Paco Cerdá) je bil nagrajen z nagrado Nacional de Narrativa za leto 2025 za svoje delo 'Presentes' (Alfaguara). Žirija je delo prepoznala po načinu obravnave "epizode naše zgodovine, ki je hkrati slovesna in groteskna".

Švedska akademija je nagradila 71-letnega madžarskega pisatelja Lászla Krasznahorkaia za njegov vizionarski opus, znan po besedilih o koncu sveta. Krasznahorkai je znan kot oboževalec Kafke in kritik Orbána. Članek navaja seznam njegovih šestih največjih romanov.

Članki poročajo o razpravah glede Nobelove nagrade za književnost 2025, pri čemer se napoveduje, da bo nagrado prejel zahodni pisatelj. Jon Fosse, Nobelov nagrajenec za književnost, je spregovoril o svoji novi noveli in odnosu do vere. Objavljen je bil slovar o življenju in delu Maria Vargasa Llose, obstaja pa tudi seznam preteklih nagrajencev, vključno s petimi Španci.

Madžarski pisatelj László Krasznahorkai je prejel Nobelovo nagrado za literaturo za leto 2025. S tem se je pridružil imenom, kot so Ernest Hemingway, John Steinbeck in Toni Morrison. Po Imreju Kertészu je po več kot dveh desetletjih spet madžarski pisatelj prejel to prestižno nagrado.

V Franciji v gledališču Poche-Montparnasse uprizarjajo Camusovo dramo "Les Justes", ki obravnava teme smrti, ljubezni in revolucije, z močno igralsko zasedbo in minimalistično režijo. V Belgiji pa so izračunali prisotnost avtorjev glede na spol v gledališčih. Ugotovili so, da so v nekaterih gledališčih, ki jih pogosto vodijo moški, avtorji moškega spola izrazito bolj zastopani, kar odpira vprašanja o enakosti spolov v svetu gledališča.

Na Beneškem filmskem festivalu je bil toplo sprejet francoski film »L'Étranger«, ki ga je režiral François Ozon in temelji na romanu Alberta Camusa. Benjamin Voisin je prejel pohvale za svojo upodobitev Meursaulta. Prav tako sta se na festival vrnila ameriška režiserja Kathryn Bigelow in Gus Van Sant. Van Sant ni snemal od leta 2017, Bigelow pa predstavlja svoje prvo delo po osmih letih, »Dead man’s wire«.

Francoski režiser François Ozon je na Beneškem filmskem festivalu predstavil svojo adaptacijo romana Alberta Camusa "Tujec". Film, ki se dogaja v kolonialni francoski Alžiriji v 30. letih prejšnjega stoletja, obravnava zgodbo o francoskem izseljencu, ki brezbrižno ubije lokalnega moškega. Ozon je poudaril, da želi zgodbo prikazati s sodobno perspektivo francoske Alžirije in kolonializma, s čimer želi dati klasiki sodoben resonanc.